Biti človek
avgust 24th, 2007 at 18:33 (Proza)
Hočem ujeti svet in ga za trenutek ustaviti. Za moj trenutek. Da si lahko ogledasm vse, kar svet je. Da vdihnem svetlobo in zapojem melodijo enosti obstoja. Da začutim prvinskost in mi plane nasmeh iz oči. Da zaplešem na odsevu neba. Da me objame spoznanje modrosti in se odvije spirala večnosti. Da za trenutek obstajam z vsemi svojimi zmožnostmi in vedenji.
Potem ga bom izpustila, da se vrti naprej. Da bom pozabila in se ponovno naučila že vedeno. Da bom izpopolnila svoj dih. Da bom spet človek na poti do zibelke bistva. Na poti v maternico Vsega in Vseh.
