Jasna

Nekoč sem spodnji članek objavila kot kolumno v lokalnem časopisu (da, precej pogumno, a hkrati verjetno precej ”moškokletno” za majhen kraj). Temu pisanju so sledile še štiri kolumne, ki so zadevale takratno dogajanje v naši nikoli dolgočasni državici. Seveda s časopisom ne sodelujem več. Baje da iz drugih razlogov. Kakorkoli, svoje poslanstvo nadaljujem tukaj

*** 

Kaj smo me žene takim sto tisočim moškim?

- Angel ali zver. -

Le človek ne.

        (Zofka Kvedrova)

    Jesenske barve plemenitijo vsakdan, listje na tleh je mehka preproga lahkotnosti, s katero se poigrava noga in pogled lovi rdečo modrino nad sabo. In kljub naglici, ki modernega človeka žene, čeprav brez cilja, pa vendar mu neznan glas vztrajno šepeče: ”Hitreje, hitreje, ne zapravljaj časa z buljenjem v listje in nebo, ne bodi sanjač, daj, stopi, hitreje!”, še vedno obstajamo sanjači, ki se znamo ustaviti zato, da preverimo, ali se na listu rumena barva staplja v rdečo ali obratno. Morda ni pomembno, vendar je vseeno lepo. A takšnih ljudi je danes malo. Strahotno premalo. Seveda, estetika je pomembna, vendar ne estetika narave. Pomembna je (nenaravna) estetika telesa. Ob sprehodu skozi jesenski drevored in slutnjo cimeta ter klinčkov v zraku, v idilo zareže ogromen plakat, ki oglašuje ženske nogavice. Praktičen produkt, ne oporekam. Pomaga, ko zebe v noge. Vendar pa ne morem mimo vprašanja, kakšno zvezo ima gretje spodnjih okončin z žensko, ki razgaljena sedi/leži na kavču, v izzivalni pozi, ki namiguje, da čaka moškega. Z razširjenimi nogami, seveda. Ne znam pomagati svoji nerazgledanosti (neumnosti?), toda ne morem si odgovoriti na prej zastavljeno vprašanje. In poraja se mi novo vprašanje: zakaj na nobenem plakatu ne zasledim moškega, ki bi v nogavicah (samo v nogavicah in morda spodnjicah) pasivno čakal žensko, da poteši njegove potrebe in ga tako in drugače dopolni – izpopolni? Ker moški ne potrebuje ženske za srečo. Za uspeh. Moški je zadosten sam sebi. Ženske pa očitno vse kar počnemo, počnemo le z enim samim namenom: biti lepe in uspešne (vendar če nismo lepe, nismo uspešne, saj spodletimo že pri najosnovnejši nalogi – skrbi zase, tj. svoje telo). Toda lepe in uspešne za kaj? Za koga? Za moškega, seveda. Ki ga čakamo z razprtimi nogami. Samski moški je zatopljen v svoje delo, je intelektualec, uspešnež, genij. Samska ženska je zadrta stara devica, ki je histerična in zamorjena zato, ker nikoli ni bila dobro nategnjena. Ker to je edino, kar žensko naredi žensko. Moški. Očitno, vsaj po vseh vizualnih izdelkih sodeč. Ženske so okrasek, ornament. So na svetu zato, da dobro izgledajo. Še vedno in morda bolj kot kdaj velja Bergerjeva teza, da moški delujejo, ženske se kažejo. Ženske se lahko še tako borijo za emancipacijo in enakopravnost, pa jo ne bodo nikoli dosegle, vsaj še zelo dolgo ne, saj same prispevajo k svoji podreditvi s tem, ko podlegajo moderni podobi ženskosti. Oprostite, vendar je skrajno nemogoče biti presunljivo lep, presunljivo vitek, presunljivo uspešen v stroki, mati otrokom 24 ur na dan, lepilo družine, čutna uteha, kuharica, čistilka. Vse v enem. Servis moškemu, ki stoji za to konstrukcijo, ki pa so jo na žalost ponotranjile tudi ženske in sledijo imperativom družbe. In kaj lahko ženske storimo proti temu zatiranju in reduciranju ženskosti na telo, objektivizaciji žensk? Vsaj in najmanj to, da ko naslednjič na nas preži ogromen plakat pasivne ženske, ki je pripravno nastavljena kot usluga moškemu za potešitev njegovih želja, ne pomislimo na to, kako bomo privlačne v takšnih nogavicah, kako se bomo zaradi njih počutile bolje in bomo stopile na vrh sveta (v resnici pa prostovoljno odstopile področje intelekta moškemu, sebi pa pripisale področje razkazovanja, zunanjosti, telesa), niti se ne obrnemo stran; temveč najprej sebi in nato še okolici povemo, da se ne bomo več pustile reducirati na spolni objekt. Včasih smo vsaj bile opevane v prečudovito romantični poeziji (ki nam je seveda ni bilo dovoljeno pisati), danes pa smo le še luknja, nekoristen okrasek, hodeča ”Ančka”, če hočete. Zatorej ženske, za hip prenehajte sanjariti o seksi nogavicah in perilu in pomislite, kam vas ”biti zapeljiva” pelje. Na vrh sveta? Morda danes biti lepa pomeni biti angel. Vendar verjemite, bolje je biti človek. Zato prenehajte delati angela iz sebe, nikoli ne boste dosegle popolnosti. Zunanje, seveda. Bodite pripravljene pokazati zver. Ne dovolite si več biti le okrasek. Spregovorite. Končajmo že enkrat z zgodovino reduciranja žensk in pomagajmo same sebi, da bomo zaživele kot ljudje. Spreglejte za ozadje. Razmišljajte. Ker se cenite.