Moja vizija družbe
september 11th, 2007 at 11:18 (Neuvrščeni)
Zadnje čase sem bolj aktivna v komentiranju, kot lastnem pisanju. Iz svojih komentarjev bi lahko sestavila kar konkreten post, saj gredo vsi na isto temo. Pa nisem taka izpeta plošča, samo obstaja pa nekaj stvari, ki me izredno motijo in potem jih seveda komentiram. Na koncu se počutim kot nek prepirljivec in mi je žal, da sem sploh karkoli napisala. A to ni prav. Moramo znati imeti svoje mnenje in moramo ga znati braniti, stati za njim. Lepo je, seveda, če ga znamo izraziti na nek vljuden način. A vsi vemo, da komentar napišeš, ko te nabolj pikne in zato včasih ne izbiraš besed. V tem primeru te je lahko sram svojega izbruha, vzameš nazaj ”grde” besede, se opravičiš, a še vseeno poudariš, da stojiš za svojim mnenjem (če ga seveda drugi argumenti niso spremenili, saj je seveda tudi to več kot možno in precej dobrodošlo - vsak dan se učimo in širimo svoja obzorja in zorne kote gledanja na stvari).
Komentiranje se vse prevečkrat sprevrže v prepiranje in na koncu še brezvezno žaljenje. Moramo se zavedati, da imamo pravico povedati stvari, v katere verjamemo; a nimamo pravice spreminjati mnenj drugih. Čeprav si včasih želimo, da bi drugi videli in čutili tako kot mi. A saj vemo, potem bi vse bilo enolično:)
Če se urimo v izražanju svojih mnenj in neki konstruktivni debati, ne kaosu zmerljivk, bomo lahko stopili skupaj, ko bo šlo zares, in se uprli državi, ko bo spet na silo spreminjala stvari in se bomo uprli šolninam, privatnemu zdravstvu, dražji hrani in vsem ostalim stvarem, o katerih sedaj nimamo besede; bi si jo pa nekoč lahko pridobili, saj najbolj vplivajo na nas, navadne državljane.
“Jaz želim družbo, v kateri bodo ženske enakovredne moškim, kjer jih bodo moški spoštovali kot osebe, ne kot zadovoljitveni objekt in obratno, da ženskam zato ne bo treba govoriti o pohotnih prascih, temveč moških. Želim družbo, v kateri ne bo vladala predstava o suhi, lepi, vedno na seks pripravljeni gospodinji, ki bolje, da ne govori veliko. Družbo, v kateri poročeni možje ne bodo imeli na stenah koledarja nagih žensk, temveč bodo spoštovali in želeli svoje žene. Želim družbo, v kateri bodo žene, katerih možje bodo imeli razobešene slike golih žensk, dovolj močne, da si bodo poiskale koga, ki jih bo imel zares rad. Družbo, ki bo bolj kot seks cenila ljubezen. Nisem proti goloti, nisem čistun ne staromoden človek. Rada imam seks, zelo rada. A zame sta golota in seks stvar intime dveh ljudi. Ne pravim, da naj ga ne bo v filmih ali kaj…samo lepo bi bilo enkrat živeti v svetu, ki ga ne bi več tako prekleto poudarjal, saj obstaja toooliko stvari, ki so pomembnejše od njega. Ampak ker svet vodijo moški, ki seveda ne znajo videti preko ženske zunanjosti, se nič ne bo spremenilo in bomo tiste, ki opozarjamo na položaj žensk, označene za čistunke, staromodnice in kaj vse še - tudi s strani žensk, seveda. Zato se ne bojte, moja vizija družbe se ne bo nikoli uresničila.”
Da še jaz objavim ta svoj komentar, ki je sodeloval v debati in si prislužil biti izhodišče oz. del novih objav. Ker zasluži biti na tej strani, saj sem najboj spada.
Na glas povem, da ne bo pomote: Da, sem feministka, a vsak človek bi moral biti feminist, saj feminist pomeni osebo, ki se bori za enakopravnost žensk in moških. Ne za večvrednost žensk, za enakopravnost. In če mi kdo reče, da sem feministka, potem sklepam, da on/ona ni, in je torej mnenja, da ženske in moški ne bi smeli biti enakopravni. Žal mi je, da je feminizem dobil tako negativen prizvok, da se od njega distancirajo tudi ženske. In ravno zato…
Zato se ne bojte, moja vizija družbe se ne bo nikoli uresničila.
grega said,
september 11th, 2007 at 11:43
Sem s tabo. Res bi blo kul ziveti v taki druzbi ampak verjetno bodo zato potrebne generacije drugačne vzgoje, da bi se to povsem utopi v glavah tako moških kot tudi žensk. Nismo samo moški krivi, da smo takšni kot smo tu je tudi vzgoja in sama preteklost, ki nas tako vedno zasleduje. Vedno smo moški čudni če rečeš, da ti neka lepotica pač ni privlačna in zato, da nebi bil gej pritrdiš in sprejmeš od tega prijatelja mejl z 1giga njenih slik. No ker jst živim z mega osebico, se zavedam njene posebnosti in je ne jemljem samoumevno me tega ni več strah priznat, pa čeprav izpadem glup in copatast. Aja pa ne pišem tega samo zato ker malce bolj poznam jasno!
Lažje bi bilo živeti v družbi, ki je zgoraj navedena, v to sem prepričan.
Jasna said,
september 11th, 2007 at 12:11
Jeej, končno si se oglasil:)) Ja, niste krivi moški in tudi ženske nismo, nihče zares ni, ampak vsi vendarle smo. Seveda, socializacija naredi svoje in nekatere stvari ponotranjimo, ko niti še ne vemo, kaj pomenijo. A vseeno, če znaš odpreti oči, obstaja prostor manevriranja in stvari se da spreminjati. Počasi, a se da. Le da se jih večinoma noče. Poglejmo vse stereotipe, kako so nesmiselni, pa vseeno še vedno živijo v glavah ljudi, tudi npr. v moji, čeprav jih skušam izgnati, saj jih je vame vsadilo okolje. A čas je, da se prenehamo zgovarjati na okolje, da se postavimo za svoja prepričanja in naredimo nekaj za družbo, ki postaja vse bolj neprijetna.
In ko vsi govorijo, kaj vse je naredil feminizem… Ničesar ni zares naredil (ok, seveda je naredil veliko, ampak spodletela je osnovna lekcija), saj ni uspel žensk samih prepričati, da njihov namen ni biti na ogled, temveč biti enako dejavna kot moški. To, da moramo biti na ogled, je zasidrano v vseh nas, zato se gledamo v ogledalo in vzdihujemo nad odvečnimi kilogrami. In ker se nekatere tega zavedamo, smo dvojno jezne, jezne na svet, ki je tako vizualno orientiran in jezne nase, ker ne moremo izstopiti iz kroga, saj smo že od rojstva v njem. In potem je seveda lažje biti plehek, se postavljati na ogled in dosegati ”uspeh”. In dokler bodo takšne ženske podirale naš trud za pravičnejšo družbo, bo trud izzvenel v prazno.
Ampak mogoče nekoč nekje….:)
Robi said,
september 11th, 2007 at 12:35
Ne me narobe razumet - strinjam se, da je z družbo marsikaj narobe in da prave enakopravnosti (še) ni, pa vendar - se ti ne zdi, da gre vseeno malo na bolje?
Jasna said,
september 11th, 2007 at 12:48
Odvisno, kako gledaš. Da, ženske smo zaposlene - a nimamo enakovrednih plač. Na delovnih mestih ne zasedamo istih položajev. Morda so kje kakšne izjeme, a to je vse še zelo daleč od neke enakopravnosti. Da, ženske smo bolj močne, imamo na voljo izbiro, s kom se poročiti in lahko se ločimo, lahko govorimo… Seveda, veliko bolje je.
Ampak po drugi strani pa npr. posušam nekoga, ki sedi zraven osebe, ki bi jo naj ljubil, in zraven svojim kolegom govori o eni ”pi**i”, ki je mela ful kratko kiklo in kak je bla dobra in ma na rac. ogromno nekih slik drugih zensk. In zenska vse spremlja z nasmehom. Sem mnenja, da ce bi enakopravnost zares funkcionirala, bi si dve osebi bili dovolj, vec kot dovolj. In ce bi se zenske dovolj spostovale, bi povedale, kaj si mislijo, kako cutijo, ko njihova ljubezen gleda druge zenske… In kar me pri vsem najbolj moti, je to gledanje, to nenehno poudarjanje, da je ženska za gledati, za potešiti neke potrebe.
Dolgo sem bila mnenja, da so ženske ”tečnobe”, da samo nergajo, v resnici pa je položaj čisto super. In sem vedela, da lahko storim, kar hočem, ne glede na to, da sem ženska.
A potem, s poklicno deformacijo, sem začela spoznavati ozadja stvari, vse implikacije, ki se jih na vsakdanji ravni ne zavedamo, vso škodo, ki jo povzroči neka najmanjša stvar. In od takrat vem, da stvari na neki ravni ne gredo na bolje, saj ženska še vedno ostaja objekt in ker se v takšni vlogi večina počuti dobro, bo še vedno ostala.
NeMirna said,
september 12th, 2007 at 8:35
Jasna, pozdrav
Zanimiv, precej ‘radikalen’ odnos. Jaz pa se sprašujem, če je res problem/resnica, v tem, da situacije niso enakopravne. Večkrat se mi zdi, da enostavno ženske ne uveljavijo možnosti, ki pa obstaja. Ali lahko zato trdimo, da je družba neenakopravna? Poleg tega imam pomislek pri celotni enakopravnosti - dejstvo je, da nismo enaki. Ženske določenih stvari ne moremo in isto velja za moške. Gre za čisto naravno porazdelitev funkcij. STOP - nikakor ne menim, da je mesto komurkoli kjerkoli v naprej določeno, gre za možnost izbire in v enaki situaciji nato enako obravnavo. Če neko želi biti direktor, naj bo tretiran kot direktor ne glede ena spol. Če kdo izbere biti starš in gospodinjec, naj bo. Je pa res, da naša družba v povprečju ni zrela in nima tega odnosa … še vedno se posmehujejo moškim, ki so radi gospodinjci in se ne grebejo za kariero in avtomobile. Še vedno imajo direktorice načeloma manjše plače in težje napredujejo. To pa je resnica!
V tvojem zadnjem komentarju pa menim, da gre ne za enakopravnost pač pa za spoštovanje sočloveka. Hm … je to eno in isto? Jaz menim, da ne, je pa res, da če nekoga spoštuješ, potem enakopravnost pride sama po sebi. Situacija, ki jo omenjaš, je nespoštljiva do partnerke in do opisovane posameznice. Ali je neenakopravna?
Nuša said,
september 12th, 2007 at 8:55
NeMirna, zelo dobra iztočnica za razmislek! Problem je v (ne)spoštovanju in (ne)sprejemanju.
Jasna said,
september 12th, 2007 at 10:42
NeMirna, moje mnenje o nespoštovanju poznaš:) Večkrat le-ta izhaja tudi, ne pa samo, iz tega, da nekoga ne dojemaš enakopravno. In če nekoga dojemaš enakopravno, ga spoštuješ kot človeka. Meja je tanka. Ne znam je potegniti, verjetno jo vsak dojema po svoje, jaz vem, da če nekoga ne spoštujem, ga navadno vidim kot manjvrednega in zato ne enakopravnega.
Seveda, nismo enaki. Ampak smo pa enakopravni. Samo zato, če so moški v večini fizično bolj močni in lahko samo ženske dojimo otroke, še ne pomeni, da ker smo različni, ne bi bili enakopravni. Sicer pa smo različni predvsem zaradi družbene konstrukcije spolov, ki v nekaterih (redkih) družbah te razlike manjša ali pa obrača. To družbeno konstrukcijo pa se da vedno spremeniti in to je tisto, kar poudarjam. Da se ne smemo fiksirati na neke konstrukcije, ki seveda morajo obstajati, da lahko obstajamo mi kot osebe, vendar pa se prav tako moramo zavedati, da so konstrukcije le konstrukcije in da se dajo spreminjati.
Je pa res, da ženske ne uveljavijo možnosti, ki obstajajo. Tudi tega se močno zavedam in prav to je tisto, kar me najbolj boli. Da ženske same podlegajo nekim pričakovanjem, ko bi jih lahko vzele v svoje roke in napravile razliko. Seveda, vem tudi, da je za to potrebno ogromno truda.
In seveda, položaj je za ženske mnogo boljši, kot je bil v preteklosti. Ampak morda pa ravno zato zdaj vidimo poplavo reklam v stilu: Naredite vtis! Bodite lepe! Kot, da bi želeli žensko potisniti nazaj, ‘kamor spada”. In vsi vemo, da na žalost to reklamam v veliki meri uspeva. In na srečo, v veliki meri tudi ne.
NeMirna said,
september 12th, 2007 at 12:27
Jasna
“če nekoga ne spoštujem, ga navadno vidim kot manjvrednega in zato ne enakopravnega.”
Razumem prav, če sama obravnavaš nekatere neenakopravno, čeprav se boriš za enakopravnost? Torej so po tvoje lahko enakopravni samo tisti, ki dosegajo tvoja merila?
Samo razmišljam glasno …
Jasna said,
september 12th, 2007 at 13:05
Že na tvojem blogu sem govorila o tem, koga ne spoštujem. In ja, borim se za enakopravnost in pravičnost, pa vseeno v svojih občutjih kdaj zaznam čudne občutke, ki jih v sebi nočem in se borim proti njim, pa so vseeno vsajeni vame. Vem, da nisem popolna in da kljub vsemu včasih iz mene veje sovražnost. Takšna si nisem všeč in se trudim spremeniti, a včasih je težko. Želim pa biti odkrita, zato priznam, da sem včasih takšna.
Napisala pa sem tudi zato v prvi obliki, ker mi ni všeč vedno govoriti v tretji osebi, kot da sem sama zgled popolnosti. Lahko bi napisala ”če nekoga nekdo ne spoštuje, če nekoga ne spoštujemo…” Pa nisem. Ker tudi sama ne spoštujem vseh ljudi. Kot sem rekla, ne spoštujem posiljevalcev, morilcev, pedofilov, ne spoštujem ljudi, ki se ”poslužujejo” prostitutk in ne spoštujem žensk, ki se slikajo gole. Vem, da sem nepravična, ker za vsako dejanje obstaja razlog in ni prav kar posploševati. Vendar sem človek, imam napake in me jih ni sram priznati, četudi me je morda sram, da jih imam.
Ne, niso enakopravni samo tisti, ki dosegajo moja merila…tudi sama ne dosegam svojih meril, še zdaleč ne. Imam pač visoka merila.
In morda imaš prav, ne , verjetno imaš prav, včasih zvenim tako kot si dognala v svojem razmišljanju. A to le zato, ker so to teme, ki so težke in večplastne in jih je včasih težko razčistiti pri sebi. Vem, da moških ne vidim kot telo ne kot zadovoljitveni objekt, tako ne vidim niti žensk, ne vidim razlik med rasami, otrok sicer ne maram preveč, ampak se seveda zavzemam za otrokove pravice, borim se za pravice živali… Včasih pa se res najde kdo, za katerega podvomim, da je ”vreden” isto, kot ostali, ki se držimo nekih norm. Vem, grdo, a takšna sem.
NeMirna said,
september 12th, 2007 at 13:46
Jasna,
zakaj ne spoštuješ teh ljudi? Tistih, ki gredo k prostitutki? Žensk, ki služijo s svojim izgledom? OK, morilci in pedofili še posebej so zadeva, ki zahteva neko čist posebno vprašanje, pa vseeno … res me zanima, zakaj točno jih ne spoštuješ? Niso vredni biti ljudje? SO manj vredni? Gre za namen, razlog za njihova dejanja, kar te moti? ali gre za dejanje samo? Kaj na njem …
Jasna said,
september 12th, 2007 at 14:41
Niso manj vedni. Nisem se prav izrazila. Zakaj ne spoštujem ljudi, ki ne znajo kontrolirati svoje spolne porebe in jo ”zadovoljijo” na nek najnižji in najprimitivnejši način, z žensko, ki jo je življenje prisililo v prodajanje svojega telesa ali pa so jo v to prisilili drugi? Odgovor je v vprašanju. Ne spoštujem jih, ker v mojo moralo sodijo določena ravnanja, določena pa padejo mimo. In to pade mimo. Zato takšnih ljudi ne spoštujem. Ženske, ki služijo z izgledom, služijo umazan denar, vsem drugim ženskam pa slabšajo situacijo s tem, ko nas še vedno tlačijo v ta prekleti koš ženske kot objekta na razpolago.
Ženske, ki služijo s svojim izgledom…služijo z nečem, kar je dano. Kar je dana lastnost, in nima veze z nekim intelektualnim naporom ali napredkom. Poleg tega takšne ženske dajejo povod moškim za neke nerealne sanjarije, katerega davek nosimo vse ostale nepopolne ženske, ko poslušamo o tej in oni ”dobri pi**i”. Ko na stenah moških visijo plakati teh žensk, ki niamjo veze z realnostjo, potem pa je težko realnim ženskam pokazati, kaj biti realna ženska pomeni. Ne spoštujem jih, ker zame pomenijo nazadovanje žensk.
Pri vseh gre za namen in dejanja. Za namen dejanj in dejanja sama. So pa vredni biti ljudje. Samo meni pač ne predstavljajo nečesa, kar želim v svojem bližnjem krogu.
NeMirna said,
september 12th, 2007 at 16:44
Jasna,
hvala. Sedaj te bolje razumem (ne bolj, samo bolje). Hm, ta diskusija lahko gre v nedogled, semi zdi
Ne zameri, s tem, ko raziskujem tebe, raziskujem sebe. Sem ti (bila) precej podobna v tem, pa mi je zanimiva diskusija!!
jasna said,
september 12th, 2007 at 18:31
Ne zamerim:) Včasih je težko pojasniti nekaj, kar čutiš… Sploh, če na primer tega nočeš čutiti, a te tudi to dela za osebo, kakršna si. Sicer pa smo tu, da se učimo, se spoznavamo in rastemo.
NeMirna · “V kolikor pa ženska ne želi biti predmet poželjenja, pa je z njo nekaj narobe.” said,
september 13th, 2007 at 9:57
[…] smo padli v enakopravnost, feminizem, moralo. Vse se slej ko prej konča pri sexu. Oz. začne. Hm … kura-jajce […]
Robi said,
september 13th, 2007 at 10:57
@Jasna: Ko berem tvoja razmišljanja, ugotavljam, da si popolnoma drugačna, za kakršno sem te imel. No ja, človek se uči celo življenje.
Komentiral bom pa samo tole:
Meni se vse bolj dozdeva, da imaš (nenormalno) dvojna merila. Tudi moški služijo s svojim izgledom (manekeni, tudi poklicni žigolo bojda obstaja v SLO, slačifantje, prostituti?), tudi oni dajejo povod ženskam za nerealne sanje, tudi moški plačujemo davek… A misliš, da je fantu, ki ne zgleda super dobro, ko je mlajši, kaj lažje?
Sam se strinjam z NeMirno in Nušo - ključno je spoštovanje in razumevanje!
Robi said,
september 13th, 2007 at 11:02
A ja, pa še nekaj - strinjanja z Dajano ti ne bi pa nikoli pripisal…
Jasna said,
september 20th, 2007 at 19:26
@Robi: Ne vem, za kakšno si me imel, saj se pravzaprav nikoli nisva ”zares pogovorila” o kakšni življenjski temi, pa tudi takrat ti verjetno ne bi povedala vseh svojih pogledov na svet, saj sem takšen človek, ki ne mara izzivati konfliktov. Vse hranim v sebi in ne upam/nočem govoriti na glas o dotičnih temah…jih pač grizem v sebi in se zapiram vase, izražam pa se v pisanju. Iz mojih pesmi je razvidno, da imam par problemov s tem svetom, na blogu pa je seveda to še bolj opazno. Jaz pišem poste v nekem zanosu, ko me kaj zbode. Zato se večkrat izrazim ostro in večkrat verjetno prenagljeno. Nisem pa zmaj. Samo pač pišem o stvareh, ki me motijo; pišem o stvareh, ki jih drugače razgljabljam v sebi, iščem ventile in terapijo, želim, da tudi drugi vedo, kaj se mi plete po glavi. In včasih sem res radikalna in preveč ostra, priznam. Včasih je bolečina pač prevelika…
Glede dvojnih meril…ne vem, kako je fantom, ker tega ne morem doživljati. Se mi pa vseeno zdi, da je pritisk malo hujši na ženske in da so tudi posledice hujše in resnejše. Dokaz je to, da svet vodijo in vrtijo moški.
Verjamem, da ni lahko živeti v senci idealov. Ampak npr. fantje večkrat primerjajo svoje pivske trebuhe, se hvalijo in so ponosni nanje in podobno…malo manj se mi zdi resno. Ampak verjamem, da je tudi mnogo fantov, ki jim ni lahko.
Kakor žensk tudi moških prostitutov in slači fantov ne maram. Iz istih oz. podobnih razlogov. Ker, zlajnano, ne verjamem v telo, verjamem v srce.
Na pamet mi ne pride občudovati ali gledati koga drugega kot Grega, saj je on zame najlepši človek na svetu. Zato, ker ga poznam, bolj kot poznam kogarkoli in to je tista ključna dimenzija, ki manjka v orientiranosti v vizualnost. Zato ne razumem fantov, ki imajo super punce, a še vedno fantazirajo o igralkah/manekenkah…in obratno, punc, ki imajo super fante, in še vedno fantazirajo o igralcih/manekenih. In ničesar ne dam na mišice in ne znam si predstavljati bolj prazne praznine, kot je npr. striptizer mišičnjak. Telo mi ne pove ničesar. In dokler imam najlepšega fanta na svetu, mi ne bo padlo na pamet gledati drugih, saj so zame le ljudje, kot vsi ostali. Videz je zame izgubil vsakeršen pomen.
In zato v debati o zgoraj opisanih včasih ostro nastopim. Ker jih preprosto ne razumem.
Upam, da nisem tako drugačna, kot si mislil.
Glede strinjanja z Dajano: zakaj pa ne? V nekaterih stvareh se strinjam z njo, v drugih ne. Kot s skoraj vsakim drugim človekom, le redko kdo je takšen, ki bi čisto vse poglede imel drugačne kot jaz. Glede gnusa nad objektivizacijo žensk se seveda strinjam z njo in me tega seveda ni sram, saj bi se s tem morala strinjati vsaka ženka.
Robi said,
september 21st, 2007 at 7:31
Komentiral bom samo zadnji odstavek - upam in verjamem, da je strinjanje z njenimi (preveč radikalnimi) pogledi posledica zelo slabega poznavanja njenega pisanja, delovanja, mišljenja in vseh nesmiselnih in (mnogokrat) namišljenih bojev.
Vsaj zame je precej velika razlika med razmišljujočim idealistom (kamor uvrščam tebe) in prepirljivcem brez smiselnih argumentov (kamor uvrščam njo). To dvoje mi nikakor ne gre skupaj.
Jasna said,
september 21st, 2007 at 11:16
Prebrala sem njen post o tuševi reklami in se popolnoma stinjala z njo, saj sem sama hotela napisati skoraj identičen post. Drugo njeno pisanje, delovanje, mišljenje…pri tem zame ni pomembno, saj sem komentirala njen prispevek, ne pa njenega splošnega mišljenja ali karkoli drugega. Strinjam se lahko s tabo v nekaterih stvareh, v nekaterih pa sva popolnoma nasprotna; a zato še ne bom negirala vsega, kar rečeš in me ne bo sram te podpreti v kakšnem mišljenju, ki bo isto, kot moje (čeprav si takšno situacijo težko predstavljam:)).
Robi said,
september 21st, 2007 at 12:54
Ah daj - ne bom se prepiral!