Jesenska
september 25th, 2007 at 13:06 (Proza)
Vonj rumenega listja in hladne jesenske megle je nepričakovano in nepovabljeno vdrl v naše misli in ubil poletje v naših sanjah. Poletje smo prodali na stojnici kuhanega vina.
Belega ali rdečega? Ni važno, saj presta ni zame.
Jaz nikoli ne dobim češnje na smetani. Ni pomembno, saj ne maram smetane, češnjo pa utrgam z drevesa.
Nikoli ne dobim čokoladice ob kapučinu. Ni pomembno, pijem grenko črno kavo in tudi vijolične krave ne spremenijo dejstva, da ne maram čokolade. Tudi če jo zavije svizec Mirko, ne.
Čeprav imaš sol v laseh in sonce na dlaneh, prepozno si kupil karto za vlak. Zdaj imam roso v laseh in ivje v očeh.
Dan barvam z rdečo. Jesen je rdeča. Strast in kri. Ljubezen in kri. Strastno listje, krvavo listje? Ni pomembno, ni strasti brez krvi.
Zame rdeče vino, prosim.
grega said,
september 25th, 2007 at 21:48
Jasna tole je pa vrhunsko. Si prepricana, da mas tole pod zascito, da ti kdo teh misli ne ukrade? vav Jasna se vedno mas to v sebi. Oprosti ker si zaradi mene to malce zanemarla. Kar tako naprej:)***
Jasna said,
september 25th, 2007 at 21:54
To je še od lani ali predlani, žal, ni novejšga porekla. Ali pa na srečo;) Zdaj sem s tabo tudi jaz dočakala češnjo na smetani (pustimo dejstvo, da ne maram smetane, gre zgolj za prispodobo:). Sicer pa ko napadeta siva jesen in mrzla zima, ni težko začutit sivine in melanholije, tako da pustimo se presenetit letošnjim navdihom. Se že zdaj bojim februarja (februarja, februarja), ki vedno najmočneje udari in se ga hkrati bolestno veselim… Hvala za kompliment in želje vseeno:)***