Ko te preseneti…
september 25th, 2007 at 13:02 (Življenje)
kot strela z jasnega že pozabljena stvar - vabilo na avdicijo za Šentjakobsko gledališče in imaš 20 dni, da najdeš primeren monolog, ki ga seveda moraš do takrat znati na pamet in imeti izdelanega… Si v hudi kaši. Časa za premislek, ali so to še tvoje sanje, pravzaprav ni. Odlaganja na jutri tudi ne. Lahko se zapodiš v knjižnico in zadnje dni počitnic preživiš med branjem dram, lahko pa izbereš izhod in se odločiš, da tako ali tako nisi prepričan, če si to res želiš. V vsakem primeru je spopad s samim sabo hud, časa pa zmankuje. Idej pa ni…
Ah, deus ex machina, prosim vrzi predme meni na kožo pisan monolog! Ali pa me prepričaj, da so te sanje že odsanjane. Čeprav, ali je res le nakjučje, da sem dopoldan, istega dne, ko sem popoldan prejela vest o avdiciji, preživela v prostoru, ki je tako zelo dišal po dvorani, po odru, po tremi, po premagovanju samega sebe in dokazovanju pred drugimi in z žalostjo v srcu hrepenela po preteklosti?
Be careful what you wish for, it may come true.
MAŠA said,
september 27th, 2007 at 21:43
hej!
A ti si tut dobla vabilo;) Prej dve leti nič potem pa dobim eno vabilo po mailu in dve po navadni pošti. Juhej, res si me želijo (ha,ha).
A ti greš? Js sm mal radovedna. Upam da greš ti tut, sj veš enkrat nama je šlo kr dobr…
Jasna said,
september 28th, 2007 at 11:46
Hej!
Jaz sem tudi dobila po mailu in po pošti, ja:) Sem si rekla, da grem poskusit, kaj pa imam za zgubit. Sem pa tudi upala, da se boš kaj oglasila, ker me je zanimalo, če najina strategija še drži:))