Stari glej jih, emota! Taka prava, ka si nor!
oktober 6th, 2007 at 13:42 (Življenje)
Včeraj sem po dolgem času zvečer odšla v Celje. Žurat, pa je poskus spodletel. Že tako ne odhajam v Celje, ker ne maram več maksimiljan towna. Včasih je bilo tako čarobno, Zamorc (zamorc je zakon, le en je zamorc (young ones)) in Kljub. Zdaj na mestu Zamorca stoji neka ogromna kolobocija, pred Kljub pa so posadili rože.
Včeraj naj bi se odprl kmš. Slabo nadomestilo za kljub sceno, pa vendar, ker naj bi imel rock floor, znak upora proti izrinjanju rocka iz Celja. No ja, igrali naj bi Nude, ampak morda je ravno to najglasnejši dokaz stanja rocka v Celju. Kmš se sploh ni odprl. Še. Skozi šipe pa je videti lestence? Toliko o upanju na zgrafitiran rock plac:( Vem, nihče ne more razumeti dolgotrajnega žalovanja za majhnim zakajenim prostorom, wcji, ki se nikoli niso dali zapreti in so prej spominjali na vse drugo kot wc, vročino. Razen Kljubovcev, seveda. Toda Kljub je bil prostor, kakršnega ne bo nikoli več. Prostor, v katerem si pozabil na VSE, kar te je težilo, kar je bilo za tabo in pred tabo, nihče te ni gledal postrani, ne glede na to, kako si prišel oblečen, iz zvočnikov je odmevala glasba, ki je presegala moderne umotvore tipa Hooteeel sobaaa sto dvee, vedno so te obkrožali isti ljudje, vse je bilo domače, a vseeno zelo svobodno. Pa mi sploh nismo poznali ”pravih” časov Kljuba, ko je to bil prostor daljnosežnih, ideološko nabitih debat ob šahu… Zdaj je bil to le prostor zabave. A to takšne, ki se je ne more doseči nikjer več. Vsaj za nas ne, ki smo poznali to povezanost, to energijo, ki je nabijala zrak (ali tisto, kar je pač ostalo od zraka). A kakor so brezčutno podrli Zamorca (zamorc je zakon, le en je zamorc), so zaprli Kljuba. In obe legendi bosta za vedno ostali le to. Legendi.
Mladi ne bodo nikoli vedeli, kako se je včasih dalo žurati v Celju. Morda se vam to ne zdi pomembno, pa je. Tudi to oblikuje človeka. Enkrat samkrat sem šla v Escapa. V allstarkah, seveda. Na wcju me je horda v ogledalo lezečih ”žensk” (lutk) pogledala z gnusom v očeh. Ker pač ne dam 600sit (da, tako davno je bilo to…) za malo pivo in ker se ne ubijam v visokih petah in ne ponujam vsakemu slinastemu ”osebku” nasprotnega spola, ki mu za ”potešitev potrebe” ni potrebno uporabljati omamljanja z drogami, saj se horda preda brez pomisleka, ker pač ne poznajo ničesar drugega, ker plešejo ob glasbi, ki večinoma nima besedil, če pa ji že ima, bi bilo bolje, da jih ne bi bilo…
V Kljubu si lahko bil kakršenkoli, nihče se ni gledal v ogledalu ker to pač ni bilo pomembno, z vsakomer si lahko spil pivo po normalni ceni, se sprostil in se učil sprejemanja drugačnosti.
Kakšna bo zdaj mladina, ko so ji vzeli vse, kar je ”škodljivo”? Rock scena je sevda škodljiva, naj punca raje obleče luštno kikl’co in gre plesat v diskoteko na prijetno glasbi in ne tisto tolčenje po bobnih. Kako lepo je, če ima fantek biserni uhanček v ušesu in tako lepe bele hlače. Ne pa tisti raczapanci v jeansu, se vlačijo za Savinjo. Ja, kam pa naj gredo, če so jim vzeli vse? V nas vsaj živi spomin na Zamorca (zamorc je zakon, le en je zamorc) in Kljub, čeprav boli.
Ni več prostora, kjer bi se sprejemala drugačnost.
Obupana sva z Gegom sedela pred bivšim bigbangom, kjer je sedaj seveda nepremičninska agencija maksimiljan (se še komu zdi, da bi se Celje počasi lahko preimenovalo, saj od njega ni ostalo nič, v npr. Maksimiljngrad? Tako bi lahko še vedno s ponosom govorila, da sem iz CELA!, ne pa zdaj, ko me je tega sram), in čakala mojo mamo, ker je bilo prezgodaj za klicanje taksija. Obupana se bila, ker je bil petek zvečer, jaz pa sem čakala mamico, da oride po mene. To se ve Celu ne bi moglo zgoditi. In takrat se je oglasil nek junak na drugi strani ceste, ki je rekel svoji skupinici: ”Ja glej jih, prava emota, ej, povsod so!” Z dežnikom je kazal na naju, ni se trudil biti diskreten, kot živali se je drl: ”Poglej se, emo!” Ta verjetno nikoli ni videl kljuba…
Naj omenim, da ima Grega oranžne lase, jaz sem sicer bila črno oblečena, a daleč od emo stila. Ker sva žalostno sedela na pločniku, naju je označil za emota. Pa ne, da me to žali ali kaj, samo to je bil vrhunec celjske bede.
Ah, kje je Verica s krigli in Muri na vratih Kljuba??
R.I.P. Celje, živel Maksimiljangrad.
Tudi to smrdi.
Špela said,
oktober 6th, 2007 at 20:27
Oooh, končno nekdo, ki je istega mišljenja kot jaz sama. Celje smrdi. Music hoče bit nekaj, kar so nam vzeli, ko so zaprli Underground (še prej pa seveda naš drugi dom – Kljub) … Kar se tiče pijače, imamo kar nekaj destinacij, ampak ko pomisliš na musko, pa ostaneš prazne glave. Jst sem za to, da se vrne obdobje Kljuba. Se mi zdi, da bi se lahk divja horda spet zbrala in nardila en projekt
Nuša said,
oktober 6th, 2007 at 21:21
Res je, da so marsikaj zaprli, da se je scena spremenila in tako naprej. Ampak tu je še en pomemben faktor: Starate se! ;> Resno – tudi če bi se KLjUB ponovno odprl na isti lokaciji, so se generacije zamenjale in spremenile in ni nujno, da bi bilo tako kot nekoč. Pa tudi če bi ostale enake, ste se spremenili vi in se še spreminjate. Ok, zdej pišem kot kakšna stara mama, ampak na tem je res nekaj.
Če boste čez tri leta na koncertih še vedno uživali tako kot v 3. letniku srednje šole, potem ste dobri!
Sicer se pa strinjam, da res manjka en tak sproščen lokal v stilu Zamorca… Mimogrede, od kod tako ime?
Nuša said,
oktober 6th, 2007 at 21:24
Aja, Grega pa emo… ta je tud dobra, ja
Jasna said,
oktober 6th, 2007 at 21:42
Strinjam se, da se staram. Prej se utrudim, ko grem žurat, nisem več tako željna zabave, kot včasih in tudi zadnje leto nisem veliko zahajala v Kljuba, ker sem odkrivala druge stvari. Ampak vedno, ko slišim Come on Eileen in podobne klasike Kljuba, se mi stoži po njem. In tiste enkrat na nevem koliko časa bi bilo lepo iti v Kljuba. Poleg tega pa je Kljub (bil
) edini prostor, ker se je folk staral z njim. Nisi se počutil starega, ne mladega… Bil si del divje horde in to je to:) Tega ne bo več, tudi če bi se zdaj odprl, ne bi bilo isto, vem. Želella sem predvsem izraziti zaton scene v Celju, ki izriva stare lesene mirne lokale in rock kljube, postavlja pa Locale in podobne fore. In mladina ostaja brez prostorov, kjer bi se lahko sproščeno družili, ne da bi jih kdo obsojal…
Da, zame bi bil občutek v kljubu drugačen, saj nisem več ista črnogleda depresivka, ki išče odrešenje v divjem plesu v zgrafitiranem prostoru. Pa vseeno verjamem, da bi hudičevo dobro delo vsaj še enkrat stopiti po tistih spolzkih stopnicah v tisti sveti prostor, ki je mnogim pomenil mnogo mnogo.
Žalostno je gledati, kam gre Celje, četudi si sam morda ”prestar”, vseeno mi je žal za prihajajoče generacije. Kot sem rekla, mi imamo vsaj spomine.
In ne predstavljam si, kako bi izgledala tista štiri divja leta samoraziskovanja brez takega prostora, ki ti omogoča uizi od sebe in se tako resnično ugledati. Bil je tam, ko sem bila depresivna, bil je tam, ko sem želela zabave, bil je tam, ko smo želeli plesa ali le piva, bil je tam, ko nismo želeli biti poneumljeni s komercialo…bil je tam.
Zdaj pa vlada praznina.
Mogoče pa divja horda čaka in bo kmladu spet nekje vstala:))
Jaz vem, da nisem več divja kot včasih, ampak če sem vsaj še pol toliko divja, imam dovolj energije za eno preplesano noč. He, lep spomin je zakluček, ko so prižgali svetlo luč in spustili zadnjo pesem: New York New York…in cel kljub je postal musical:))
Ahhh.
Aja, ime zamorca..ne vem, mogoče ker vuki in tuži (lastnika) izgledata kot bela zamorca:)
Nuša said,
oktober 6th, 2007 at 22:40
Mnja no… Prihodnje generacije bodo imele svoja doživetja in svoje spomine. Vse teče, vse gre in tudi oni bodo enkrat tožili nad tem, da njihovi nasledniki ne bodo mogli spoznati lokala, v katerem so se sami našli…
Jasna said,
oktober 7th, 2007 at 10:34
Ja, samo jaz se ne dam!
Noben lokal ne more doseč povezanosti Kljuba, katerega forum je še vedno zelo živ, ljudje še vedno upajo, da se bodo vrata ponovno odprla, čeprav vedo, da se ne bodo… V debatah duh kljuba še vedno živi. Sploh pa je ta klub imel zgodovino, gostil pomembne koncerte v času starega sistema… Nikoli se ne more zgraditi takšna legenda okrog Locala ali Ecsapea, ker preprosto ni isto, ni iste globine in povezanosti… No, pač je Kljub bil svojevrsten fenomen, ki je preživel socializem in vse, pod težo kapitalizma pa je padel. Žalostno.
Pa Zamorc… Žalostno je pač, kako alternaivce izganjajo iz Celja, tako jih niso v nobenem drugem sistemu, kapitalizem pa je pod pretvezo navidezne svobode največji diktator in rabelj drugačnega.
Zala said,
oktober 7th, 2007 at 17:57
ah ta dragi Kljub… zamorc me niti ni tak impresioniru in nisem velik tja zahajala.. sam Kljub… ah ja…kje so časi ko smo bli vsi “eno”, ko si poznal vse, z vsakim nazdravu, ko nas je Muri branu pred željnimi pretepa, ko je cel Kljub stopu skupi… kje so časi dobre muske,(solidarnega) razmetavanja, fuzbala, šanka.. in ja te stopnice in štangica uzun… in urbanih legend Kljuba, ki jih ne vidiš nikjer več oz. zelo redko…
In Plac (če ve kdo sploh kaj je to blo)… zame najpomembnejši, najlepši spomin…
Ja, Celje je bedno – izgubilo je dušo:(
SoulMan said,
oktober 13th, 2007 at 13:38
Evo…KMŠ je odprt…kako in kaj si lahko preberete na mojem blogu. Da pa kdo pričakuje, da bi to postalo nadomestilo za Zamorca ali Kljuba pa morda do neke mere starega Teatra je pa utopično. To niti ni njihov namen. Je pa za Celje to velik korak naprej. Končno se lahko nekje usedem za šank, gledam normalen folk, pijem veliko pivo iz flaše in poslušam dobro muziko. V Celju je od propada zgoraj omenjenih lokalov in morda Evergreena vladala velika praznina. Drugače pa je nekdo zgoraj zraven mešal Plac…no jaz ga ne bi… Njegov namen pa je bil daleč stran od namena ostalih lokacij…
Mimogrede…a Lampa še laufa? V srednješolskih časih se je tam tudi kar dogajalo.
Jasna said,
oktober 13th, 2007 at 17:20
Vem, da je utopično pričakovati nadomestilo za Zamorca in Kljuba….je pa vseeno s kmš-jem posijalo upanje za izrinjeno sceno.
Za Lampo ne vem, ker je v svojem jedru predvsem srednješolska in zato vanjo ne zahajam že par let, pa že v srednji šoli sem se tam počutila staro. Sicer je pa Celje nekako bilo dlejeno tako, da so v Lampo zahajali tisti iz Centra in ekonomske gimnazije, mi iz kajuha pa najprej v Zamorca, potem pa v Musica ali Vrtnico… Name je music naredil večji vtis, saj so vrteli res dobro glasbo, zjutraj si ob kavi in pisanju naloge poslušal Niete…:) Samo ti lokali so pač srednješolski, ko minejo tista leta, mine tudi čar:(
Matjaž Germ said,
oktober 26th, 2007 at 20:27
Jaoooo. Zamorček
Good old “wooden” days that will never come back…
ella said,
oktober 28th, 2007 at 1:15
Ful dobro napisano glede Kljuba. Jz sem sicer mlajša generacija (’88letnik), ampak sem vseen hodla 3 leta vsak petek ponoč tja. Že pri 13ih začela. Zdej so pisarne tam al kko?
Drgač pa kar se tiče lampe, še laufa ja (med tednu od 6h-16h, petki od 6h-23h, ob sobotah in ned. zaprto) . Delam tam (in v musicu) in kar se tiče folka je proti mjuziku še kr uredi. Srednješolci pač. Je pa zlo očitno manj folka. Se spomnem 4 leta nazaj, bla lampa nabito polna, kamorkol si se obrnu si razbil en pir po pomoti, tko blo nagužvano, ponavad sta še 2 delala, zdej pa sfolgam vse sama.
Musicafe on the other hand.. :S ob petkih ponoč je še nekot kul, k je starejši folk.. da pa morn delat od recimo 12h – 21h :SS v večini samo tko 8. 9. razred pa fazani. Vsi zapiti… punce k začnejo cvilt pa bruhat use naokol, tipi k misljo, da so najbl močni na svetu pa se spravlajo na druge iz 8.razredov :SSS res grozno.
i miss Kljub!!