Slabo se nam piše
oktober 13th, 2007 at 12:49 (Življenje)
Zadnji tedem sem veliko prihajala v stik z ljudmi, mladimi in starimi, katere sem vabila, da se včlanijo v ”največjo mednarodno organizacijo, ki se bori za človekove pravice”. In ugotovitve?
Mladi ljudje, ki z videzom naznanjajo, da so proti družbi taki, kot je, vedno znova zamahujejo z roko: ”Ne, človekove pravice me pa res ne zanimajo”. Starejši ljudje že ob besedah ”človekove pravice” odkorakajo stran.
Ko se mene pred dvemi leti povabili v članstvo, sem bila ponosna, da sem tudi sama del nečesa dobrega, pa čeprav le z majhnim denarnim prispevkom. Danes pa je takšnih mladih vse manj, hodijo iz trgovine v trgovino s polnimi vrečkami in pri tem jih niti vest ne zapeče, da bi morda nekaj svojega denarja namenili pomoči sočloveku. Nekateri odvrnejo: ”Vi ste tako zoprni, ker zbujate krivdo.” No, vsaj malo vesti še imajo, čeprav vse, kar z njo naredijo je, da jih peče in pri tem ostane.
Na fakulteti, kjer bi človek pričakoval odprt odziv, je še bolj razočaran. Mladi, ki so za svoj študij izbrali smeri, katerih cilj je prav zaprav boj za človekove pravice, ne kažejo zanimanja za organizacije, ki bi veliko dela opravila namesto njih, le eni kavi na mesec bi se morali odpovedati. Morali? Odločili bi se, da je boj proti krivicam vrednejši od ene kave na mesec.
Ob koncu meseca se ne spomniš, koliko kav si popil v preteklih dneh, spomniš pa se da si ali nisi storil čimveč dobrega, kar se je dalo. In ta vest med mladimi vedno bolj umira…
Vsak zase, zaprt v svoj potrošniški svet.
In od tod (in seveda, na žalost, ne le od tod) sklepam, da se nam slabo piše.
NeMirna said,
oktober 13th, 2007 at 14:48
O Jasna
WB
In strinjam se s teboj … družba postaja prgišče egoističnih posameznikov, ki vse bolj in bolj skrbijo in gledajo le in samo na svojo dobrobit. Vse bolj in bolj jim je ob tem vseeno, ali je njihov blagor mogoče na račun nekoga drugega …
žalostno … vedno bolj in bolj
Jasna said,
oktober 13th, 2007 at 17:14
Družba, vsaj zame, postaja vedno bolj strašljiva. Včasih me je prav strah ljudi, saj oddajajo takšno čudno energijo, poleg tega pa srečujem vedno več ljudi, ki so res precej brezobzirni oz. brezčutni, skrbijo le zase, še pravi definicije prijateljstva ne poznajo več. Ne, da sodim le po tem, ker nekdo noče prispevati denarja. Razumem, da kdo ne more ali kaj, gre za to, da tega nočejo iz povsem sebičnih in brezbrižnih razlogov.
Vladajo vedno bolj prazne vrednote, ki se jim ne more reči več vrednote, vse je postavljeno na glavo in ne prinaša nič dobrega…
Zala said,
oktober 14th, 2007 at 13:19
najdit je treba svoj mali svet z ljudmi, ki so takšni, kot bi si jih želela. Ti maš srečo, maš Gregata plus verjetn par res ok prjatlov… In ja, tale tvoj job lahka hit postane depresivn… verjetn bo mogla začet ta organizacija talat za vsakega člana zapestnice, ker bi se pol lahka vsaj kazal okol kak so dobri in kul, zdej pa se to ne vidi na prvi pogled in ni zanimiv bit član. Svet pa ja, je vedn bolj odtujen.. prav gledam svoj okoliš, prjatle, (ex)fanta, starše… kak se nben resnično ne pozna oz. se mi ne poznamo in si ne stoji/mo ob strani… mogoč sm preveč črnogleda, ampak ka pa vem…
Jasna said,
oktober 14th, 2007 at 19:09
Ja, imam srečo z Gregom…potem pa že nastane problem, ker so ljudje, za katere sem verjela, da bomo celo življenje blazno povezani in vse, kar nekako poniknili, dobili nova življenja, nove znance… In se ne poznamo več, kot smo se nekoč in si za to tudi ne vzamemo časa, kar je škoda. Ampak kaj hočemo, spreminjamo se in tudi vse okrog nas se spreminja. Pozabljam(o), da je za negovanje pravih prijateljstev potreben trud in energija, drugače se pristnost izgubi. Ne poznamo se več resnično… Ljudje si pač ne vzamejo več časa za bližnje, kaj šele denarja (sploh za tiste manj bližne…najlažje je zatisniti oči ali se le ozreti stran).