Jasna

Med izpitnim obdobjem navadno osvežim spomin, zakaj mi je moj študij všeč. Daje tako veliko zanimivosti, novega, pobud za razmišljanje, razjasnitev nepojasnjenega…

Čeprav nočem verjeti Freudu, da je bistvo vsega spolna sla, da se vse vrti le okrog tega in da to stoji za vsem (morda je res, a nočem verjeti:), in čeprav, ko imam polno glavo vsega, bi tudi sama najraje rekla ”Freud, včasih je cigara samo cigara!”, ga imam vseeno rada. Z vsemi teorijami o umoru in použitvi praočeta vred. Toda zna tudi pičiti, kamor boli. ”Zbudimo se, da bi lahko še naprej sanjali.” Kar pomeni, da se nam v sanjah, ko tudi cenzura malo zaspi, razkrije, česa smo v resnici zmožni in kdo sploh smo. Zbudimo se zato, da bi lahko še naprej sanjali, da tega v resnici ni v nas, da nismo takšni; da nismo zmožni takšnega razmišljanja ali dejanj. Ja, še naprej se hočem zbujati…

Še nekaj ”ironičnih” dejstev, ki sem jih nabrala v knjigi Karmen Šterk, Serijski morilec: normalen psihopat patološke matere. Ne, nisem zblaznela, to je pač študijska literatura pri psihoanalizi. Da, nekdo se mora ukvarjati tudi z najtemnejšimi platmi zmožnosti človeštva. Ne dvomim več v resničnost Freudove trditve o sanjah; želela bi le, da bi tudi serijski morilci zbujali in se prepričali, da niso zmožni uresničiti svojih fantazij. Po 350 straneh knjige vem, da ni tako preprosto, a vseeno. Če imate želodec, priporočam branje. Razjasni ozadje nerazumljivega.

O ironiji pa:

”Ko je Jeb Bush, floridski guverner, odklonil zadnjo možnost pomilostitve, so Aileen Wournos (prostitutka, ki je pobirala štoparje in jih po spolnem odnosu umorila) 9. oktobra 2002 usmrtili s smrtonosno injekcijo. Pravijo, da se je guverner dokončno odločil o njeni smrtni kazni, potem, ko si je ogledal enega od intervjujev, ki jih je Wuornosova dala televiziji in v katerem je dejala: ”Nisem jaz tista, ki sem bila nasilna prva, tisti moški so bili. Dovolj imam že tega, da nas imajo moški pod nadzorom, da lahko z našimi telesi delajo, kar koli si zaželijo, njim pa se nič ne zgodi samo zato, ker živimo v družbi, ki jo obvladujejo moški.”

Ko je čakajoč na smrtno kazen sedela v zaporu, jo je obiskal hollywoodski producent, ki ga je Aileen prosila: ”Prosim, ne napravite pošasti iz mene.” Charlize Theron je za vlogo Wuornosove oskarja dobila 29. februarja 2004, prav na dan, ko bi Aileen praznovala 48. rojstni dan, če bi bila še živa. In seveda, naslov filma je bil Pošast. (Šterk, 2007)

Ed Kemper je zanalašč nastavil eno izmed svojih žrtev v prtljažnik, čisto pod steklo, saj ga je zanimalo, če jo bo kdo opazil: ”Odtaval sem z njo in jo dal v prtljažnik tik pod okno. To je nekaj, kar me preseneča v družbi. Da lahko narediš prekleto kar koli in nihče ne bo ničesar rekel ali opazil.” (Šterk, 2007)

Da, zabavno je preučevati psihologijo množice in čredni gon… Čeprav pa ugotovitve ne prinašajo tako zabavnih rezultatov. Težko je ob tem verjeti, da bi lahko spreminjal družbo, če je le-ta tako pasivna, neintelektualna množica. Vsi govorimo isto, zgledamo isto, drenjamo se v istih trgovinah, zgražamo se nad istimi stvarmi…pa sploh vemo zakaj??

 Vemo zakaj? Ali so to le stvari, ki kot ‘’strahovi tičijo v nas, tako davni strahovi predhodnih generacij, da vanje ne verjamemo več, pa vseeno tičijo v nas in nas strašijo” (Ibsen, Strahovi)?

Množice me strašijo. Njihovi voditelji pa še bolj.

Najbolj pa je strašno, ko se zaveš, da si tudi sam del nje in da se od nje ne moreš odtrgati.

***

”Dovolj imam že tega, da nas imajo moški pod nadzorom, da lahko z našimi telesi delajo, kar koli si zaželijo, njim pa se nič ne zgodi samo zato, ker živimo v družbi, ki jo obvladujejo moški.” (Aileen Wournos)