A woman reading Playboy feels a little like a Jew reading a Nazi manual. (Gloria Steinem)

Med pisanjem seminarske naloge z naslovom Prizadevanje za lepoto kot feministična dilema, katerega cilj je razpravljati o tem, ”zakaj ženske prostovoljno pristajajo na nerazumne lepotne ideale in celo čutijo močno potrebo po njih, kljub temu, da se zavedajo njihovih nesmiselnosti in omejevanja emancipacije, s tem pa same prispevajo k reprodukciji lepotnih standardov” (Simončič, 2008 :) vedno sem si želela to napisat :p).

Kljub temu, da verjamem, da je to vprašanje, ki mori mnoge mnoge ženske in tudi moške, vam bom prihranila z desetstransko razpravo, ki sem jo spacala na to temo, ker je precej črnogleda. Morda kdaj objavim samo glavne povzetke in misli, ker mi ne dajo miru, ampak ok… Bom pa objavila par zanimivih, pomenljivih ali le zabavnih citatov, na katere sem naletela med preučevanjem litarature in tešenjem radovednosti. Jih želim deliti z vami:)

 ***

Women who seek to be equal with men lack ambition.  ~Timothy Leary

History is herstory too.   ~Author Unknown

Instead of getting hard ourselves and trying to compete, women should try and give their best qualities to men – bring them softness, teach them how to cry. ~Joan Baez

I’ve yet to be on a campus where most women weren’t worrying about some aspect of combining marriage, children, and a career. I’ve yet to find one where many men were worrying about the same thing. ~Gloria Steinem

How good does a female athlete have to be before we just call her an athlete?   ~Author Unknown

Women’s chains have been forged by men, not by anatomy.  ~Estelle R. Ramey

I think, therefore I’m single.  ~Lizz Winstead

Why is it that men can be bastards and women must wear pearls and smile?  ~Lynn Hecht Schafren

Because women’s work is never done and is underpaid or unpaid or boring or repetitious and we’re the first to get fired and what we look like is more important than what we do and if we get raped it’s our fault and if we get beaten we must have provoked it and if we raise our voices we’re nagging bitches and if we enjoy sex we’re nymphos and if we don’t we’re frigid and if we love women it’s because we can’t get a “real” man and if we ask our doctor too many questions we’re neurotic and/or pushy and if we expect childcare we’re selfish and if we stand up for our rights we’re aggressive and “unfeminine” and if we don’t we’re typical weak females and if we want to get married we’re out to trap a man and if we don’t we’re unnatural and because we still can’t get an adequate safe contraceptive but men can walk on the moon and if we can’t cope or don’t want a pregnancy we’re made to feel guilty about abortion and…for lots of other reasons we are part of the women’s liberation movement.   ~Author unknown, quoted in The Torch, 14 September 1987

We haven’t come a long way, we’ve come a short way. If we hadn’t come a short way, no one would be calling us baby. ~Elizabeth Janeway

“Never doubt that a small group of thoughtful committed citizens can change the world. Indeed, it is the only thing that ever has.” —Margaret Mead

Prizadevanje po popolnem telesu izčrpava ženske zmogljivosti, ki bi jih lahko uporabile za premagovanje političnih neenakosti (Eskes idr, 1998).

Ekonomski in emocionalni kapital žensk je usmerjen v stroge telesne režime namesto v izobraževanje, kariero, politični aktivizem, ki bi lahko spremenil mišljenje žensk (tudi o telesu).

Lepotni mit je nastal posebej zato, da hipnotizira ženske v politično paralizo (Wolf, 1999).

Ambiciozne zaposlene ženske imajo zaradi lepotnega mita ravno dovolj vneme za kakovostno opravljanje svojega dela, a premalo za kakršnokoli vrsto aktivizma ali kritičnosti do družbe. Ukvarjanje s telesnimi oblikami in težo potencialno zapolnjuje ženski čas in pozornost, jih zaposljuje in odvrača od drugih interesov, ki bi bili lahko razdiralni za uveljavljeni spolni red (Wolf, 1991).

Ko se je ženska javna sfera v družbi začela širiti, je družba od njih zahtevala, da se ”skrčijo”, da dobesedno zmanjšajo svojo fizično prisotnost in da brzdajo svoje apetite. Bolj kot so ženske premagovale materialne in legalne ovire, strožje, močneje in kruteje so nanje začele pritiskati podobe ženske lepote (Wolf, 1991).

Sledeči citati so pobrani iz knjige Metke Kuhar, V imenu lepote. Knjiga, ki jo priporočam v branje vsem ženskam, saj je napisana v jeziku, razumljivem širokemu krogu bralcev, poleg tega pa je napisana tudi atraktivno in zanimivo; kar pa je najvažneje, opozarja na stvari, ki se nam morda zdijo samoumevne, pa so daleč od tega.

Vrat, podaljšan z medeninastimi obročki, ali pa majhen nos, ki ga oblikuje plastični kirurg, nimata sama po sebi naravne fizične vrednosti. Kdo odloča o tem, ali je raztezanje ust s ploščicami ali pa polnjenje prsi s silikonom estetska izboljšava ali grozo vzbujajoče pohabljenje?   (April Fallon: Culture in the mirror)

Lepota je prazna forma, ki jo vsakokratni vladajoči ideološki diskurz zapolni z določeno vsebino.    (Tadej Praprotnik: Ideološki mehanizmi produkcije identitet)

Če bi Marilyn Monroe danes prišla pred vrata hollywoodskega studia, bi jih ji pred nosom zaloputnili. (Izjava v forumu na spletni strani www.beautyworld.com)

Nenavadno, toda resnično je, da so naravne prsi v današnji vizualni kulturi anomalija. Prav šokantno je, če se gola igralka uleže in se njeni dojki spustita na svojo stran. To več ni videti resnično.     (Susan Bordo: A new look at men in public and in private)  

Ocena o primerni ali pretirani telesni teži je danes pod tako močnim vplivom potrošništva, da je glede na kriterije iz reklam skoraj vsak človek debeluh. In bi se glede na to moral neprestano postiti. Čeprav bi zaradi sporočil iz sosednjih reklamnih plakatov moral neprestano jesti in poskušati nove in nove okuse. Potrošništvo je zelo paradoksen sistem vrednot.     (Alojz Ihan, Sobotna priloga, 17. 6. 2000)

Kadar se moje odraščajoče deklice sekirajo zaradi kilogramov ali prvih mozoljev, jim poleg raznih nasvetov v zvezi s tem in izjav, da so zame najlepše na svetu, rečem, da zunanji videz sploh ni pomemben, in jim kot prednost naštejem razne moralne in značajske vrednote. Nato grem v kopalnico in si sperem usta z razkužilom. To je namreč ena največjih laži, kar jim jih trobezljam, čeprav v upanju, da bodo verjele in jim bo to v življenju v pomoč.     (Desa Muck v Oni, 2001)

Niti jaz se ne zbudim tako, da bi izgledala kot Cindy Crawford.     (Izjava Cindy Crawford v intervjuju)

There are 3 billion women who don’t look like supermodels and only 8 who do.     (Lutka Ruby v oglasu za Body Shop)

In še zaključna misel Metke Kuhar:

Res je, da ima vsaka družba svoje standarde lepega videza, ampak še nikoli ni bilo nikjer toliko naslovnic, oglasnih panojev, filmov in televizijskih oddaj s podobami, ki nenehno utrjujejo predstavo, da je lepota vse. Če si samo predstavljam, kaj bi se zgodilo, če bi ženske vse misli, napor in denar, porabljen v želji po doseganju zapovedanih lepotnih idealov, preusmerile drugam! Kaj vse bi lahko počele v tem času! Kaj vse bi lahko dosegle, če bi zmogle uveljaviti lepoto raznolikih teles in ne bi pristajale na dolgočasno, standardizirano, kanonizirano telo!

Mogoče pa ta, današnja faza obsedenosti z nečloveškim lepotnim idealom, predstavlja zadnjo fazo moške nadvlade, kateri blo sledila vstaja žensk. Mogoče. Drugače nas bo lepotni ideal prignal ali v smrt zaradi izstradanosti ali v duševno smrt zaradi zasužnjenosti. Držim pesti in upam na prvo možnost, če že ne morem verjeti vanjo…

The flower said, “I wish I was a tree”

The flower said, “I wish I was a tree”
The tree said, “I wish I could be
A different kind of tree”
The cat wished that it was a bee
The turtle wished that it could fly
Really high into the sky
Over rooftops and then dive
Deep into the sea

And in the sea there is a fish
A fish that has a secret wish
A wish to be a big cactus
With a pink flower on it
And the flower
Would be its offering
Of love to the desert
And the desert
So dry and lonely
That the creatures all
Appreciate the effort

And the rattlesnake said
“I wish I had hands so
I could hug you like a man”
And then the cactus said
“Don’t you understand
My skin is covered with sharp spikes
That’ll stab you like a thousand knives.
A hug would be nice
But hug my flower with your eyes” (Antsy Pants, Tree hugger)

Že dolgo se ni zgodilo, da bi v kakšnem filmu (ki je, mimo grede, fenomenalen…no, vsaj zares dober) uporabili toliko dobre, precej nepoznane glasbe, kot so to storili v filmu Juno. Zahvaljujoč filmu in seveda njegovemu soundtracku, sem odkrila zelo zanimivo in posebno umetnico Kimyo Dawson. Če ne veste o čem govorim, morate poslušati ta sountrack. Ujemanje med glasbo in samo energijo filma je neverjetno. Res me že dolgo ni kakšen sountrack tako impresioniral (če izvzamemo Titanicov sountrack v mlajših letih :) (ja, ni najbolj pohvalno, ampak vsi smo bili mladi…), se me je tako dotaknil le še sountrack Plesalke v temi). No, Juno ni tako čustveno naporen in ubijajoč kot Plesalka v temi, je pa vseeno po svoje zelo poseben in čudovit. Seveda mu poseben čar daje glasba. Priporočam.

Še nekaj meni ljubih verzov pesmi Kimye Dawson…

and we’ll pray, all damn day, every day,
that all this shit our president has got us in will go away
while we strive to figure out a way we can survive
these trying times without losing our minds

***

so if you wanna burn yourself remember that I LOVE YOU
and if you wanna cut yourself remember that I LOVE YOU
and if you wanna kill yourself remember that I LOVE YOU
call me up before your dead, we can make some plans instead
send me an IM, i’ll be your friend

***

so i’ll curate some situations, make my job a big vacation
and i’ll say FUCK BUSH AND FUCK THIS WAR
my war paint is sharpie ink and i’ll show you how much my shit stinks
and ask you what you think because your thoughts and words are powerful

***

you’re so nice and you’re so smart
you’re such a good friend i have to break your heart
tell you that i love you then i’ll tear your world apart
just pretend i didn’t tear your world apart

***

i like my new bunnysuit
i like my new bunnysuit
i like my new bunnysuit
when i wear it i feel cute

***

Here is the church and here is the steeple
We sure are cute for two ugly people
I don’t see what anyone can see in anyone else…but you

***

Just because we use cheats doesn’t mean we’re not smart
Za večji učinek priporočam predvajanje pesmi, saj jim poseben čar daje pevkin glas. Zares lepe, zanimive, preproste in hkrati globoke pesmi… Zanimiv stil, nekaj drugačnega za spremembo.

Bi prilepila kakšen video, pa saj veste, da ne znam:))

Evo, za konec pa še prelepa pesmica, za katero bom prilepila link, ker to pa znam: http://www.youtube.com/watch?v=nBDbUVXXp-U&feature=user

PRIPIS (Robi): Bom jaz dodal video:

Sovražim koncepte

Kaj se mi že vsaj tri tedne podi po glavi? Prijetna pesmica s še ne dovršeno melodijo (death metal, morda punk, hardcore?), a več kot izpiljenim besedilom: Sovražim koncepte / sovražim koncepte / zakaj / zakaj / zakaj/ sovražim koncepte / profesor, dajte že sprejet ta j***** koncept / aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa / sovražim sovražim sovražim.

Nekako tako gre. Vsak dan se kaj malega spremeni ali doda k besedilu. Poanta ostaja: V čem je smisel seminarskih nalog?? Prav, če bi nas želeli naučiti izdelovanja neke celovite raziskave ali družboslovne obravnave neke teme. Tako pa cilj seminarskih nalog ni ta. Ne vem sicer, kakšen je, a ta zagotovo ni.

12 predmetov na leto = 12 seminarskih nalog med 10-15 strani = en velik kup nesmisla in zaman padlih dreves.

Pri predmetu, pri katerem bi se naj učili izdelovanja kakovostne kvalitativne raziskave, na primer, želimo raziskati eno področje. Če že moramo narediti raziskavo, jo želimo narediti temeljito – si zadati neka vprašanja, ki so dejansko bolj inovativna in ki morda lahko prinesejo kakšen nov odgovor. Želimo se izogniti postaviti predvidljive in same po sebi logične hipoteze, ki je bila že stokrat dokazana, pa čeprav bi na tak način najlažje prišli do lepe ocene (bravo, izobraževanli sistem!). Ne, pripravljeni smo vložiti malo več truda in časa, da bi končen izdelek dejansko nosil neko minimalno vrednost – vsaj nam, izdelovalcem. Tako ali tako dvomim, da je cilj družboslovcev kdaj drugačen; pa pustimo to. Ali nas profesor pri tem spodbuja? Seveda ne. Usmerja nas k enemu vprašanju, čeprav smo menda sposobni kaj več, in še to k takšnemu čimbolj predvidljivemu – da bo delo lažje. Vesna Godina je imela prav: grobo kastrirajo naš intelekt (še takrat, ko sami malo prenehamo s tem početjem). In tako je povsod… Ne da bi imeli manj seminarskih in tiste bolj konkretne, ki bi dejansko nosile neko vrednost in rezultate…ne, treba je pisati gore neuporabnega papirja, katerega vsebine se niti sami ne spomnimo več v naslednjem semestru.

Pa kaj, zakaj? Ali bom na koncu diplomirani pisec seminarskih nalog? Kaj bolj uporabnega bi bilo res prevelik izziv za ustanovitelje te vedno manj dišeče bolonjske pašte.

Marec. Mesec preletavanja ton literature in pisanja konceptov, ki ti jih vsak dan množično zavračajo (ravno sedaj sem poslala že šestič spremenjen koncept profesorju, ki mi v roku par minut zavrača koncepte in tako cele dneve preždim za računalnikom in si ”dopisujem” z ljubim profesorjem…že cel teden poteka najina zabavna korespondenca…komaj čakam, da se po tej sagi spopadem še z ostalimi petimi predmeti, ki nestrpno čakajo, da se lotim vedno vznemirljivega pisanja konceptov).

April. Če ti uspe vse koncepte ”spravit skoz”, se lahko lotiš pisanja vznemirljivih seminarskoh nalog – se pravi povezovanja citatov v smiselno celoto; brez večjih lastnih vložkov seveda, kdo pa si, da boš izražal svoje misli?!

Maj. Šele zdaj nastopi dejansko učenje, saj si prej vsaj 2 meseca zabil za Koncepte / koncepte / sovražim koncepte.

Junij. Lovljenje izpitnih rokov, na katera seveda ne moreš, če nisi zadovoljivo spisal seminarskih nalog.

Julij. Mesec počitnic oz. začetek zbiranja idej, literature in konceptov za naloge, ki jih nisi uspel narediti med letom. Pisanje nalog.

Avgust. Mesec učenja za izpite, na katere nisi mogel zaradi nezadovoljivih konceptov ali zaradi tega, ker si ves čas namenil pisanju konceptov, namesto učenju.

September. Prva polovica mesca še učenje, nato 14 zasluženih dni počitka, ker zdaj tako ali tako ne moreš ničesar več narediti.

Oktober. Novi roki oddaje konceptov in jovo na novo.

Saj vem, študentski čas je lep čas. Samo ko se sredi noči zbujaš, ker imaš misli polne idej o konceptih, ki ti jih nato zjutraj zavrnejo in ko se ti po mislih nenehno podi zgoraj opisana melodija, te zna popasti slaba volja…