Danes mi je ogromen robot
junij 19th, 2008 at 16:19 (Življenje)
sredi Ljubljane v polomljeni, napol odpeti slovenščini povedal, da me ima rad. No ja, ne da me ima rad on, pa saj ni važno…:) Čeprav imam fobijo pred roboti in robotsko družbo (v stilu krasnega novega sveta, za katerega imam občutek, da kmalu ne bo več fikcija, saj že zdaj ni), je bilo vseeno zelo lepo. Bila sem razigrana in vesela, srečna.
Potem pa je bilo vsega konec.
Pred domom sta se poslavljala dva sosednja srednješolca. Njun pozdrav pa me je zapekel v dno srca. Pozdravila sta se namreč s hitlerskim pozdravom. Ostala sem brez besed, sililo me je hkrati na jok in neznosen bes. Bila sem nemočna. Mar ti mladci ne vedo, da pozdravljajo svojega morilca? Da bi sami romali v taborišče, če ne bi imeli takšne preklete sreče in bili rojeni prepozno? Nikomur, nikomur ne privoščim takšnih grozot, kot so jih doživljali milijoni. Ampak… kaj storiti s takšnimi slovenskimi mladeniči??? Jih poslati na ure zgodovine, jim povedati, da je morda njihova babica postala pepel v taborišču smrti? Kaj? Kaj bi vi storili, če bi videli svojega otroka pri takšnem početju? Vem, da se ne zavedajo, kaj počno; vsaj srčno upam, da se ne. Ampak vseeno. Po tem, ko sem obiskala ostanke Auschwitza in sem med pohodom po njem jokala, sam menila, da bi bilo na takšen ogled potrebno peljati vse otroke, da bi videli, kaj pomenijo takšne geste in kaj so prinesle. Sedaj pa nisem več prepričana, da bi to pomagalo - kaj, če bi takšnim malim pošastim to le še zagotovilo nove ideje?
Otroci, ki častijo največjo pošast, kar jih pozna človeštvo. Otroci, katerih me je na smrt strah. Otroci, ki bodo postali prav takšni odrasli.
Otroci, ki se zgledujejo po svojih starših?? Če malo spremljam ”javno mnenje”, vidim in vem, od kod otrokom takšne ideje. Samo preberite izjave pod članki na siolovem ali katerem koli portalu z novicami - nacizem, sovraštvo, rasizem, sovraštvo, nacizem. Sram me je živeti v takšni državi, še bolj pa strah. Ni še dolgo od časov hitlerja (ne, njegovega priimka res ne morem pisati z veliko začetnico), pa se nacizem tako krepi. In ne samo med preprostim ljudstvom slovenceljnov. Jelinčič. Po moje spada v zapor ali vsaj psihiatrično ustanovo. Ne moreš širiti takšnega sovražnega govora in biti na položaju. Pa je. Nacisti volijo nacista. In kje smo mi, ki to nismo?
V strahu zaprti v svojih stanovanjih, saj te že pri izhodu iz ”varnega zavetja” v dušo zareže hitlerjev pozdrav.
Samo čakam, da ga začne javno izvajati še Jelinčič. Pa saj mu ga ni treba, z njegovim odkritim sovraštvom do južnih bratov in Romov ga tako ali tako izraža.
Sram me je biti del takšnega naroda. Še bolj pa strah.
Tomaž said,
junij 19th, 2008 at 17:13
Ko mi kdo omeni Rome se mi vedno dvigne pritisk. Preden boste obsodili mojo izjavo si preberite moj članek na to temo tukaj.
Če še malo bolje pogledate moj blog boste videli, da imam zelo rad južne brate, njihovo kulturo, glasbo,…….. Tako, da nisem neki tipičen slovenski nestrpnež,…..
Je bilo pa tudi že mene kdaj sram da sem Slovenec (sem 100% po mami in očetu, par rodov nazaj). Lansko leto na roštiljadi v Leskovcu (južna Srbija), se je ena skupina slovencev najbolj primitivno obnašala od vseh par 10 tisočih ljudi. So mislili, če imajo 10 evrov več v žepu kot domačini, da so pa taglavni. Ljudje tam, pa tako spošujejo Slovence, da si mislit ne moreš,…. in potem take budale vse pokvarijo.
Isto je bilo že parkrat v Sarajevu na Baščaršiji, kjer so Bosanski lokali in kjer ne točijo alkohola in je navada, da je v lokalu bolj mirno,…. pa pridejo pametni Slovenci in vpijejo ‘kako da nimaš pira’.
Žalostno je tudi na Slovenski ambasadi v Sarajevu, kjer z prosilci vize delajo kot z ‘živalimi’.
Jasna said,
junij 19th, 2008 at 17:40
Saj lahko ima vsak svoje mnenje in ne obsojam tvoje izjave, prav tako nimam takšnih izkušenj kot ti. Ampak moje mnenje je le, da si človek s tako visoko politično funkcijo ne bi smel privoščiti sovražnega govora in otati na njej. Saj zdaj ne gre več za Rome. Gre za njegove izjave o vinjetah in odkriti sovražnosti do Hrvatov. In kot si napisal, tudi jaz imam podobne izkušnje s tem, kako nas npr. Bosanci cenijo. Ko sem bila v Sarajevu so me s takšnim občudovanjem spraševali o Sloveniji, s tako velikimi očmi…da jim nisem mogla odgovoriti, da jih tukaj pol dežele ne mara zaradi nekih neumnih stereotipov in sem se počutila kot gnoj. Takšna prijaznost do nas, takšno občudovanje (čeprav ne vem zakaj?), naša država pa polna sovraštva. Vsi smo ljudje, ločeni z namišljenimi arbitrarnimi mejami. Povsod so ljudje vseh vrst - dobri, prijazni, sovražni, nestrpni, pošastni. Povsod.
Robi said,
junij 20th, 2008 at 6:29
Se mi zdi, da bolj kot potuješ naokoli, ni nikjer kaj veliko boljše. O ZDA ne gre izgubljati besed, Nemci imajo Poljake, Francozi priseljence iz njihovih kolonij, Španci se bodo še med sabo pobili, o Kitajski sploh ni treba govoriti, Avstrijci še Slovencev ne marajo, Hrvati Srbov ne morejo (in obratno), Dalmatinci Purgerjev, še Irci imajo kakšno za povedati čez priseljence…
Pa to ni izgovor ali opravičilo za dejanja idiotov, ampak dejstvo, ki ga je potrebno sprejeti. Ljudje smo pač… ljudje… In Jelinčič in podobni… so samo odsev družbe.
To, da ti jočeš, če se dva debila pozdravljata, pa vpliva samo nate, njiju pa še podžiga. Se mi zdi, da lahko človek spreminja samo tisti del sveta, ki se dogaja okoli njega - če mu tisto uspe, je lahko miren.
oolong said,
junij 24th, 2008 at 13:36
Ja, vsak ima svojega čefurja. Tak mamo.
Glede tistih dveh otročkov pa: očitno jima je to neka trenutna fora. Glupa, ampak vseeno. Tema dvema samo ni nihče povedal, da sta tudi ona dva na listi za “skurit” glede na načela “velikega vodje”. Verjetno sta ipak Slovana.
Glej Jasna, ne moreš vseh rešit. Eni so pač debili. Tud tak mamo.
Jasna said,
junij 24th, 2008 at 14:19
Vem, da ne morem vseh rešit. Poklicna deformacija pač:) Samo res me je groza stopit ven in vidit takšne prizore. Ne morem pomagat, če mam bolj občutljivo srčece:)