Svet ne čuti

ledena misel zareže rano v sivi svet
a rana ne krvavi
svet ne čuti

poslednja solza obupanega pade na sivi beton
a beton ne ve
svet ne čuti

krvavo truplo pade na sivo travo
a tla ostanejo nema
svet ne čuti

moja roka drsi po tvojem obrazu
a tvoj obraz je kamnit
ti ne čutiš

siv človek v sivem svetu
ni mogoče čutiti brezčutnega sveta
ni mogoče ljubiti neljubečega sveta
ni mogoče dihati, če je zrak siv
ni mogoče živeti, če je človek siv

kdo bo še pel pesmi
ko bomo vsi nemi
komu bo še svetilo sonce
ko bomo vsi slepi
komu bo še bilo srce
ko bomo vsi kamen 

***

Človek je tisto, kar pleše krvavi ples
s krvavimi rokami, z ledenim obrazom,
oškropljenim s krvjo.

RSS feed for comments on this post · TrackBack URL

Post a Comment