Jasna » Poezija

Svet ne čuti

Jasna — Wed, 03 Sep 2008 09:37:23 +0000

ledena misel zareže rano v sivi svet
a rana ne krvavi
svet ne čuti

poslednja solza obupanega pade na sivi beton
a beton ne ve
svet ne čuti

krvavo truplo pade na sivo travo
a tla ostanejo nema
svet ne čuti

moja roka drsi po tvojem obrazu
a tvoj obraz je kamnit
ti ne čutiš

siv človek v sivem svetu
ni mogoče čutiti brezčutnega sveta
ni mogoče ljubiti neljubečega sveta
ni mogoče dihati, če je zrak siv
ni mogoče živeti, če je človek siv

kdo bo še pel pesmi
ko bomo vsi nemi
komu bo še svetilo sonce
ko bomo vsi slepi
komu bo še bilo srce
ko bomo vsi kamen

***

Človek je tisto, kar pleše krvavi ples
s krvavimi rokami, z ledenim obrazom,
oškropljenim s krvjo.

Dvorana strahov

Jasna — Fri, 13 Jun 2008 13:22:08 +0000

neresničen mož žuga s kazalcem
vladar vseh skrivnosti je,
ki mu jih prestrašene duše zaupajo
v želji po odpuščanju

kdo si, ki imaš pravico odpuščati,
kakor da sam ne bi grešil?

vladar vsega tistega je,
česar se ne sme izvedeti

v dvorani strahov je hladno
tam se poveličuje mrtve podobe
kazni so žive

v dvorani strahov je hladno
a kipi so le kipi
možje bodo zmrznili v svojih svetiščih

takrat ne bo več ne strahu ne greha
človek bo spet posedoval veličino
ki mu jo je odvzelo ”nebo”

***

moj bog, nisem vredna, da pridem k tebi…
…zato se ne bom trudila.
a morda tudi ti nisi vreden,
da prideš k meni
ne maram mizoginih sadistov
in sveto pismo je zame najturobnejša grozljivka
nekega nepredstavljivo čudovitega
(in prav tako nemogočega) dne
bodo ženske spregledale
nekega nepredstavljivo čudovitega
(in prav tako nemogočega) dne
bo žival vrednja življenja

tistega nepredstavljivo čudovitega
(in prav tako nemogočega) dne
bo sveto pismo le še grozljiva zgodba
o starih temnih časih

Dve pesmi iz moje skrivnostne zaprašene beležnice, spisani leto nazaj.

Pravkar spisano

Jasna — Wed, 13 Feb 2008 19:14:02 +0000

Trenutna impresija ob potrtosti nad nerazumevanjem mojih besed in kot opravičilo prizadetim.

moje besede niso jaz
kruto reducirajo moj smisel
ne hranite se z mojimi besedami
hranite se z dušo
besede so mimobežen zvok
ne jejte mojih besed
tu imate moje solze
napajajte se z njimi
tu na dlani vam podajam svoje srce
užijte ga
da bo v vsa utripnila moja bit
da vas bo prešla moja Ljubezen
drugače vam je ne znam dati
žrtvujem se za vas
saj če me sodite po besedah
me ni
besede niso jaz in so le beden rezultat misli
poglejte me v oči in vedeli boste
razdajam vse, kar imam
Ljubim vse, kar živi in obstaja
nisem zmaj, kakršnega me rišejo besede

Kdo sanja to življenje

Jasna — Tue, 11 Sep 2007 08:10:41 +0000

BELA BARVA LAŽE

zombi sem
ki noče umreti
in noče živeti
utapljam se v kozarcu limonade
v temni sobi
nočem sonca
sonce laže
nočem belih cvetov
bela barva laže
nihče ni bel
nihče ne bo nikdar dosegel sonca

KDO SANJA TO ŽIVLJENJE

kam ugasne dan
in kje končajo razbite sanje
kdo prižiga zvezde
in kdo ugaša ljubezen
kam se izlivajo solze sveta
in kje se neskončnost konča
kdo riše mene
in kdo mi daje tebe
kdo sanja to življenje
in kdo nas bo predramil v resničnost

Strup

Jasna — Tue, 28 Aug 2007 16:41:09 +0000

ČLOVEK

enega teh dni boš izgubil oči

edino, kar te bo ločevalo kot živega od mrtvih

bo zvok tvojega razpadanja

ne zanikaj svoje majhnosti

SPIJ STRUP

Pogoltni strup, ki ga vate neusmiljeno zliva življenje.

Spij ga.

Če ga izpljuneš, bo okus ostal.

Ne moreš mu ubežati.

Ne moreš zatajiti grenkobe, ki napaja tvoje telo.

Ne moreš, ker je močnejši kot ti.

Zato ne riši mavric na to grozeče pusto nebo.

Zato se ne smej, ko te sonce davi.

To ni tvoje nebo.

To ni tvoje mesto.

Ti si, pa te morda ne bi smelo biti.

Prenežen si za skalovje sveta.Prenedolžen za umazano cesto.

Prečist za rezila jezika.

Rad bi odšel, pa so ti zrasle korenine it podplata.

Slep, gluh in nepokreten si.

In ne znaš brcniti življenja,zato življenje nenehno brca vate.

Tja, kamor najbolj boli.

V sanje.